V Malaviju je zaradi visoke nezaposlenosti in cen hrane v trgovinah, ki so prav tako visoke, kot v Evropi, večina ljudi prisiljena, da hrano za potrebe lastne družine pridelajo sami. Tega pa bolniki, duševno in telesno prizadeti ter starčki in otroci niso sposobni.
Sestra Chinyere jim zato vsak teden pripelje nekaj hrane – ponavadi vrečko mešanice koruzne in sojine moke, kar znaša približno 1.5-2,5 kg na hišo. Ta naj bi zadoščala za to, da imajo ljudje zagotovljen vsaj po en obrok hrane na dan. Sojina moka zagotavlja nujno potrebne beljakovine, koruzna pa ji je dodana zato, ker je precej cenejša. Ne vsebuje sicer beljakovin, še vedno pa lahko omogoči vsaj nujno potrebno število kalorij.
Na mnogih oskrbovancih sestre Chinyere so na tak ali drugačen način vidne posledice podhranjenosti, pa tudi enolične prehrane z malo potrebnimi vitamini in minerali.
Če bi imela sestra Chinyere na leto na razpolago dodatnih 800 evrov, bi lahko vsem svojim oskrbovancem, ki jih je približno 170, zagotovila še drugi obrok hrane na dan. Predvsem za tiste, ki imajo AIDS – pogosto so to mame z majhnimi otroki, pa tudi otroci sami – bi bil ta drugi obrok nujno potreben že zato, ker, kot opaža sr. Chinyere, simptomi bolezni ob zadostni prehrani nastopijo pozneje oz. niso tako izraziti. V tem primeru bi lahko svojim oskrbovancem tudi vsaj včasih prinesla še kaj drugega kot moko.
Njeni oskrbovanci pogosto potrebujejo tudi oblačila. Rabljena oblačila je v Malawiju sicer mogoče dobiti že za 1-3 evre po kosu. A za mnoge je celo to preveč. Ker je ponoči v Malawiju lahko zelo mrzlo, zastekljena okna pa so tu luksuz, ki si ga večina ljudi ne more privoščiti, potrebujejo ljudje topla oblačila in debele odeje. Še posebej velja to za bolnike, za katere je lahko vsako poslabšanje zdravstvenega stanja usodno.
Zato bi bili zelo veseli Vaših prispevkov v podporo temu projektu, dragi bralci te spletne strani. Za prispevke, ki jih boste v ta namen nakazali na naš račun, že vnaprej najlepša hvala!
Vrečke z moko in nekateri od oskrbovancev sestre Chinyere:
