Malawi

V Malawiju so naš projektni partner sestre iz reda Medical Missionaries of Mary (MMM), ki je bolj znan v Angliji, Združenih državah Amerike ter na Irskem, od koder izvira. Deluje v mnogih državah Afrike, pa tudi v Južni Ameriki.

V Malawiju imajo sestre reda MMM dve hiši, eno v glavnem mestu Lilongweju in eno v 30 km oddaljeni vasi Kasina. K hiši v Lilongweju spada tudi zdravstveni center v bližnji vasi Mtsiliza.

Delo reda je osredotočeno predvsem na področje medicine in mnoge od sester so zdravnice ali medicinske sestre. Njegov namen je, nuditi medicinsko pomoč v deželah, kjer je nivo zdravstvene oskrbe nizek in to predvsem tistim ljudem, ki si zdravstvenih storitev sicer ne bi mogli privoščiti.

In prav Malawi ima po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije v povprečju le po enega zdravnika na 50 000 prebivalcev, kar je najmanj v svetovnem merilu. Za primerjavo: Evropske države imajo v povprečju po 1 zdravnika na približno 200-350 prebivalcev.

Celotni zdravstveni sistem v državi je v izredno slabem stanju. V celi državi je npr. en sam specialist za bolezni ledvic. Zdravnikov z dokončano medicinsko fakulteto je  zelo malo: morda eden ali dva v vsaki  bolnišnici. Denar, ki ga državna uprava od mednarodnih organizacij  dobiva za podporo razvoja zdravstvenega sistema, se na poti do bolnišnic neredko „izgubi“ v žepih raznih politikov. Diplomanti študija medicine si raje poiščejo delo v drugih državah, kot pa, da bi za nekaj več kot 100 evrov na mesec morali prevzeti odgovornost za cele oddelke.

Ob tem je v Malawiju zelo veliko obolelih za aidsom in rakom, pri katerih bi bila kvalitetna medicinska pomoč več kot nujna.

Velik problem Malawija je tudi revščina. Mnogi bolniki na podeželju nimajo denarja niti za transport do  bolnišnic, kaj šele za zdravljenje. Če pa prevoz  že uspejo financirati, jih bolnišnice zaradi pomanjkanja zdravil, osebja in prostora pogosto kar brez zdravljenja pošljejo domov.

Iz teh razlogov je alternativna možnost – namreč ta, da ljudje lahko obiščejo zdravstveni center reda MMM, kjer je vsak bolnik deležen resne obravnave in kjer lahko po vsakomur dostopni in tudi do desetkrat nižji ceni, kot v državnih bolnišnicah, dobi zdravila in terapijo –  za tamkajšnje ljudi neprecenljiva.

V okviru tega zdravstvenega centra deluje tudi Služba za paliativno nego, ki obiskuje bolnike z rakom, aidsom in drugimi boleznimi po okoliških, tudi do 25 km oddaljenih vaseh in jim dostavlja hrano in zdravila.

Nadaljnji problem, ki je povezan z veliko revščino v Malawiju, je tudi podhranjenost. Le malo ljudem uspe dobiti službo. Povprečni letni dohodek na prebivalca je tako le nekaj več kot 250 evrov. Cene v trgovinah pa so enako visoke, kot pri nas. 1 l mleka stane npr. več kot 1 evro in 1 kg kruha prav toliko. Ljudje lahko preživijo le na ta način, da hrano zase pridelajo sami. Prav tega pa bolniki in ostareli, prav tako pa tudi osiroteli otroci, ki jih je v Malawiju zaradi katastrofalnega stanja zdravstvenega sistema veliko, ne morejo storiti.

Sestre zato vsak teden dostavljajo hrano približno 170 ljudem. Ponavadi je to mešanica koruzne in sojine moke, ki naj bi zadoščala za 1 obrok na dan. Po potrebi sestre pripeljejo ljudem tudi oblačila, saj so noči v Afriki lahko zelo mrzle, kar je za bolnike, ki živijo v hišah brez zastekljenih oken, lahko usodno.

Razen tega poskuša skupnost sester socialno šibkim omogočiti tudi to, da se poklicno postavijo na lastne noge. Mnogi od njih bi bili za to namreč sposobni in imajo potrebno znanje ali zemljo, manjka pa jim začetni kapital. Na podlagi mini-kredita, ki jim ga omogočijo sestre, lahko mnogi od njih postopoma pridejo do rednega mesečnega zaslužka, s katerim lahko skrbijo za svojo družino.

 

Hiša reda Medical Missionaries of Mary v Lilongweju in njihov medicinski center

Verified by MonsterInsights